Slovenian OCR — Image to Text & PDF

32
besede božajo uho s sladko harmonijo. Nič ní v njih okor-
nega, posiljenega, nobena beseda preveč, vsaka na svo-
jem mestu; čez vse pa je razlita neka sladka otožnost!
V pesmih je Preširen čisto izviren; ní imel dru-
zega učenika, kakor svoje srce in pa narod! Ali
kako se je od njega učil, kako ga je posnemal! Zato
so pa tudi njegove pesmi(in to je največa hvala,
ki se more dajati liričnemu pesniku) poleg najviše
umetnosti popolnoma narodne!
Težko se je pisalcu ločiti od teh pesmi, da bi
nekoliko ne govoril o posameznih, in ker ni mogoče
o vseh, vsaj o eni. Akoravno pa je težko reči, ktera
je najlepša, morda je vendar ní, ki bi tako globoko
sezala v srce, v kteri bi bil pesnik tako pokazal
svojo umetnost, kakor predzadnja:,,Nazakonska mati!"
V nji nam kaže pesnik žalostno zgodbo, ki se
tolikokrat ponavlja v gosposkem in kmečkem živ-
ljenji. Deklica se je v ljubezni vdala brezsrčnemu za-
peljivcu. Poslušala je njegovo sladko prilizovanje,
verjela je njegovim obetom in prisegam. Kako bi bila
vedela mlada sirota, ki ní še poznala sveta, da le
kri govori iz njega, ne srce! Spoznala je svojo strašno
zmoto, ko je bilo že prepozno!
Vidimo jo, kako sedí poleg zibeli, v kteri leži dete,
sad prepovedane ljubezni. Ko ga vidi, kako mirno
spi, kako se sladko na smeh drži, obide jo spomin,
koliko je prebila zanj!
Oča so kleli, tepli me,.
Mati nad mano jokali se,
Moji se mene sram'vali so,
Tuji za mano kazali so!